Jollanda Hercog

I was a spiritual seeker for most of my life. I began “searching” at 19, starting with transcendental meditation and continued the search with countless spiritual and self-help processes. At 39, after 20 years of trying everything possible, I still felt deeply depressed most of the time. With all of these processes my motive was (sometimes a hidden motive) to get something (for instance a soul-mate) or get rid of something (addiction to food, bulimia, depression, loneliness). I believed it would give me happiness and the love that I had sought for all of my life.

When I started using The Work, it was the first time in my life that I experienced (not just pretended to experience) moments of happiness, such a profound feeling of inner peace, where I didn’t care if I got what I wanted or not. It just wasn’t important. The moments later disappeared and wanting to get something came back. And when I continued to question every want that I had, I was really surprised. “I want my partner to appreciate me, I want my partner to desire to spend time with me.” And what I discovered was shocking to me. It didn’t work as other self-help processes worked (or didn’t work). The result was not that he started to appreciate me nor to desire to spend time with me.

The result was that I discovered I didn’t appreciate ME, and I didn’t desire to spend time with me. And the reason was that it was boring for me to be with me. And behind that was an even more shocking truth. That I was boring to me, because everything I did in my life was because others wanted it or I assumed others wanted it or I believed that by doing this or that it would get me other people’s love—my partner, girlfriends, my mother, and all the other people that I met in my life. And I did that for so long, that when I asked myself what I wanted and what would make me happy in my life, I didn’t know. I lived my life according to what others wanted so long that I could not find inside of me what I wanted. Then slowly day by day, I started to discover small things that brought me happiness. And sometimes even big things. I started to discover who I am and how I am enough. And it is not always easy. And my life is not always blissful and happy.

I discovered that being happy all the time is not what I want, that it is so much more fun and joyful and interesting to be fully alive. When moments of sadness come, I know they are okay also and that will pass too. And I discovered it is so much more fun to enjoy what I’m doing than trying to get other people’s approval for what I’m doing. I needed 40 years and The Work to finally get that.

Now I support other women as they discover who they are and what they want, instead of living other people’s wants. I organize a yearly school of inner transformation for women, who forget to live their lives as it happened to me prior to discovering The Work.

I offer private sessions, individualized retreats, weekend workshops—learn more at my website skrivnost-srece.com/en/workshops/ or contact me at [email protected].

Stala sem tam pred vrati v dvorano in globoko v sebi sem vedela, da tokratna delavnica, ki se je bom udeležila, ne bo prinesla drastične spremembe v moje življenje.
Kolikokrat pred tem sem že stala pred vrati drugih delavnic, ki so ponujale podobne čudeže in totalno spremembo v mojem življenju.
In kolikokrat se je vse kar so voditelji-guruji teh delavnic ponujali v resnici uresničilo.
Niti enkrat. V dvajsetih letih in več mojega duhovnega razvoja sem potrošila na stotine eurov ali dolarjev ali tolarjev za tako majhne rezultate,
da bi se človek lahko vprašal o moji zdravi pameti. Saj sem vendar končala fakulteto in to ne s področja filozofije ampak tehnike.
Kako, da v 20 letih nisem spoznala, da se tukaj na veliko prodaja megla.
A ko ti prodajo rabljen avto, na katerem kmalu odkrijete veliko skritih napak, je vsem jasno, da so te opeharili.
Pri duhovnih tehnikah pa je bilo veliko pranja možganov v obliki, da tisti, ki ne doseže rezultatov, da je nekaj narobe z njim ne s samo tehniko.
No ja, meni podobnih z podobno grenko izkušnjo je na svetu na tisoče.
A večina nas ima globoko v sebi zakodirano upanje, da bomo enkrat vendarle obrnili naše življenje na bolje in zares razvili notranje potenciale.

Tako sem sedaj globoko v sebi že vedela. Da velike spremembe ne bo.
A vseeno me je nekaj neustavljivo privlačilo k tej ženski. Byron Katie.
Zgodbe o njenih slavnih 4 vprašanjih so bile osupljive. A v vsej moji karieri duhovnega iskalca sem slišala že veliko takšnih zgodb o učinkih, ki jih je doživel en človek med tisoči.
To so seveda vedno modro zamolčali. In če bi pogledali astrološko karto tega človeka (kar sem včasih imela priliko videti) bi videli,
da je šlo samo za njegovo dobro karmo, ki se je v tem času po njegovem urniku pač aktivirala.
Tako sem vstopila v to dvorano ob mističnih zvokih in ženska ob vhodu mi je podarila vrtnico s kartico Dobrodošla v šoli tebe same.
Po devetih dneh sem odhajala malo bolj samozavestna. Ne preveč spremenjena.
A nekaj se je vseeno premaknilo v meni. Da mogoče kritike in sodbe drugih nimajo nič opraviti z mano.
Da celo moje kritike mene same nimajo nič opraviti z mano.
A življenje se ni veliko spremenilo.

Vseeno sem slutila da se za tem skriva velika resnica.

Potem sem šla skozi njeno 4 letno šolanje, kjer sem prebila na stotine ure z uporabo njenih 4 vprašanj, ki pa so mi le redko prinesla resnične spremembe.
Vse do njene zaključne delavnice.
Kjer me je zadelo, ko je Kaite kritizirala eno od udeleženk, da se pretvarja. Da to ni ona, naj neha igrati in bo to kar je.
Takrat se je v meni nekaj prelomilo. Kolikokrat sem jaz sploh to kar sem. Ali sploh kdaj neham igrati.
In v zaključnem delu delavnice, kjer je Kaite osebno preverila z vsakim od nas, kako izvajamo 4 vprašanja v praksi, sem se zlomila in razjokala.
Odkrila sem, da se celo tukaj pretvarjam in skušam dobiti naklonjenost in pozornost drugih.
Prav tukaj ne tej delavnici, kje naj bi dobila dokončen certifikat, da sem s tehniko sposobna pomagati drugim.
In to je bilo zame veliko spoznanje.

Še vedno se spominjam tega trenutka, solze so mi tekle po licu ko sem tam pred vsemi na majhnem odru,
kjer nas je Katie ocenjevala, tako močno začutila, kako boleča je potreba po odobravanju s strani drugih
in kako je stokrat hujša bolečina ob spoznanju, da sem izdala sama sebe, da sem se spet ‘prodala’, da bi dobila naklonjenost drugih.
In ta bolečina je bila dovolj, da me je spremenila za vedno.

Nisem bila več pripravljena sprejemati kritike drugih, preprosto nisem več verjela vsemu, kar so mi drugi govorili v meni.
Nekaj globoko v meni se je prebudilo. Občutek, da sem v redu takšna kot sem.
In to je bil resnični začetek mojega novega življenja. In spoznanja,
kako nas um velikokrat zapelje na stranpoti in prepreči, da bi 4 vprašanja delovala.

Če tudi vi brezuspešno uporabljate proces 4 vprašanj, me kontaktirajte.
Velikokrat je nekaj ur dela z mano dovolj, da prepoznate, zakaj se vaše življenje ne spremeni in kako bi se z uporabo 4 vprašanj lahko.

O mojih delavnicah

Kako sploh opisati dogodek enega dneva, kjer se zgodi toliko stvari, kjer se začnejo korenine tako korenitih obratov v življenju,
da se jih večina začne zares zavedati šele čez mesec ali celo čez leto, včasih celo dve, preden se zgodi resničen preobrat.
Ste pripravljeni na ta preobrat. V resnici se na to delavnico ne morete pripraviti.
Prav tako si ne morete zgraditi obrambnih zidov pred spremembo, ki se vam bo tam zgodila. To je delavnica kjer se srečate s samim sabo, z resnico.
In ko se enkrat srečate z resnico v vas, ko se enkrat srečate samim s sabo takšnih kot ste, vas to srečanje tako zaznamuje,
da tega nikoli ne pozabite in ne morete več nazaj. Nekateri poskušajo. Nekateri poskušajo to nekaj mesecev, nekateri celo nekaj let.
A ne poznam nikogar, ki bi mu v resnici uspelo se vrniti nazaj v staro utečeno, ‘varno’ življenje brez sprememb.

Slovenia
English, Slovenian
gorska_planika